Ko se zjutraj prebudim,
slavček mi pod oknom poje,
sonce sobo mi zlati,
žarek boža lice moje.
Ko se zjutraj prebudim,
spomnim na oči se tvoje,
v srcu pesem mi zapoje,
le o tebi govori,
v srcu pesem mi zapoje,
misel k tebi pohiti.
Toda vstanem vesel, rad bi si pel,
jutro prinaša bogastvo želja,
sredi sveta sva le midva sama,
lepše ljubezni nihče ne pozna.
Preko poljan žarek poznan
nosi mi tvojo ljubezen v moj dom,
njena toplina me grela bo spet,
božala z mehko roko.
Srečen zjutraj se zbudim,
da zvečer te bom poljubil,
spet po rože pohitim,
da se ti za vse odkupim.
Vedno te imel bom rad,
vedno boš studenček sreče,
vse na svetu mi šepeče,
da imam te srčno rad,
vse na svetu mi šepeče,
da si moj bogat zaklad.