Spet prišli so med nas nekdanji časi,
ko smo bolj med seboj se spoštovali.
Tin in jaz, jaz in ti čez noč postali
po vsej Sloveniji gospodje smo.
»Hej, gospod, dober dan!« zvene pozdravi,
vsak drži uglajen se na zabavi.
Na večer pa gremo po promenadi,
sprehajamo z ženo se pod roko.
Vse življenje sem gospod!
Od dela svojega živi.
Sam lahko grem svojo pot,
spoštuje druge vse ljudi.
Vse življenje sem gospod!
Za prazne marnje mar mi ni,
radi mi odpro povsod.
Poštenje svet vrti.
Le naprej, o, gospod! Drže vam vrata,
taksi nas noč in dan povsod že čaka.
Na sprejem vsak hiti v večernem fraku,
ker kot veli bonton, vsi smo ljudje.
Jaz gospa, ti gospod, je zdaj pravilo,
v pozdrav dvignemo klobuk spoštljivo,
da mi pa vsak roko poljubi milo,
lepo se vsak želi približati.