Gorski svet zrcali se v globini jezera,
naš ponos, glej, Alpe Julijske.
Prvi žar obsijal skalne je vrhe,
kako te stene vabijo me.
Zvabil bom še ljubico, ki roža je planin,
oh, kak’ z njo poti se veselim.
Ta pogled z visočin plačal tisočkrat
bo trudno pot z meglenih planin.
Čudoviti gorski svet,
mogočni orli tam gnezde,
kjer gamsove steze,
planike cvet bohoti se.
Čudoviti gorski svet,
v zarjo jutranjo odet,
tebi pojem ves prevzet,
naj takšen bil bi svet.
Ruševec v gorah našel je svoj pravi mir,
straži ga viharnik, on ne spi.
Ko zvečer sončni sij gore pozlati,
v naročju ljubica mi zaspi.
Jutranja se rosa v prvih žarkih že blesti,
gamsov trop že svojo pot hiti.
To je svet sivih skal, gorskih trat, lep raj,
ki vedno znova vabi nazaj.