Ko k babici pot nas pelje,
smo vedno veseli vsi,
prijazne oči so njene,
dobrota iz njih žari.
Na pragu nas zmeraj sprejme,
težko pričakuje nas,
domačnost nas njena greje,
presrečna je, ko smo pri njej.
Namesto besed v zahvalo,
namesto bogatih daril
za lepše dni pesem malo
podarjamo, babica, ti.
Naj v sreči srce ti poje
in zdravja obilo še,
pa vnukom še mnogo pravljic
povej, kot jih znaš ti samo.