Včasih je tiho v duši,
včasih so skrite poti,
včasih pustiš, da vso noč
drobna le sveča gori.
To je dovolj, ko zunaj
tiho napev dež igra,
to je dovolj za drobec
sreče na dnu srca.
Vzemi si čas za sanje,
ko bo otožno srce
znova verjelo vanje,
čakalo stisk roke.
Vzemi si čas za sanje,
nič se ti naj ne mudi,
daleč nekje je sonce,
tam se nov dan budi.
Včasih je tiho v duši,
včasih so skrite poti,
včasih pustiš, da vso noč
drobna le sveča gori.
Tiho zapreš se vase,
ko je nebo brez modrin,
to je dovolj za sanje
in za šepet tišin.