Morje pesem tiho mi šepeta,
iz daljav vračaš zopet se mi domov.
Čakam na obrežju te žalostna.
Kdaj obraz tvoj uzrla bom spet?
Beli so galebi prijatelji,
ki samo so v družbi z menoj.
Veter tiho pravi o pravljici, ki jo
bom ob vrnitvi živela s teboj.
Moj mornar, bodi srečen z menoj doma,
malo dano je nama dni, lepo vse kot hip zbeži.
Moj mornar, rada s tabo bi sanjala,
da se v daljni svet več tako ti ne mudi.
Ladja čaka te v pristanu tam,
jambori spet nemirno se zibljejo.
Morje si želi jo ponesti tja,
kjer težko jo vsak dan čakajo.
Zvezde na valove te kličejo,
rade bi pokazale ti pot.
Deklice morske zopet te vabijo,
da bi srečo le z njimi odkrival drugod.