Zdaj, ko jesen je hladna prišla,
spet je nemirno srce,
brajde obrane in že na jug
ozira se lastovka.
Veter jo kliče, vabi s seboj,
z njim bo to noč odšla,
v meni pustila bo tiho bol,
skrito na dnu srca.
Ko trenutek sreče mine,
v srcu si berač,
vsak je svoje tihe sreče
v sebi le kovač.
Ko trenutek sreče mine,
temno je povsod,
a nekje, kjer sonce sije,
najdeš novo pot.
Zdaj, ko jesen je hladna prišla,
pust in meglen bo dan,
veter vso noč bo nosil s seboj
zadnji bel cvet droban.