Ko lani sem tod mimo šel,
na oknu nagelj je cvetel.
Lepo cvetel, lepo dehtel,
na oknu pa nekdo je pel.
Ko letos spet tod mimo grem,
na prazno okno se ozrem.
Povprašal sem, ker me skrbi,
zakaj več petja, cvetja ni.
Pokazali so mi z roko
na hribčku majhno cerkvico.
Tam tiho spi, tam mirno spi
in se nič več ne prebudi.
Na grob bom šel,
tam bom zapel,
za njo še jaz bom šel.