Že kot otrok sem zganjal vragolije,
mama mi je brala litanije,
dedek si je brundal brke sive.
Kdo, le kdo bi mulca razumel?
Iz fanta zrasel sem v muzikanta,
so punce imele me za prevaranta.
Vzel sem tisto, ki ni nikdar rekla:
Kdo, le kdo bi tebe razumel?
Ti (ti, ti, ti) si ženska čudežna,
ti (ti, ti, ti), žena muzikantova.
Ti (ti, ti, ti), ti, le ti razumeš me.
Vedi, da neskončno ljubim te.
Veselic se nikdar ne naužijem,
kakšen špricer prav z veseljem spijem.
Če je treba delat, nič ne morem.
Kdo, le kdo bi mene razumel?
Ljubim te slovenske melodije,
glas harmonike vso žalost spije,
v čašo sreče pesem mi nalije.
Morda pa kdo od vas razume me.