Smeh, vrisk in pesem, to življenje moje je,
na vse težave prav gladko požvižgam se.
Noč, luna, zvezde tri so moje ljubice,
k vragu naj tisti gre, ki to mi prepove.
Vedno izbiral le najlažje sem poti,
kaj bodo rekli, nikdar me skrbelo ni.
Vse babje čenče za klobuk zataknem si,
življenje mi kroji le moja divja kri.
Mogoče res bom kmalu preč,
če bom živel, kot je meni všeč.
Trenutek bom prav vsak užil,
do groba ljubil bom, pel in pil.
Ljubim dekleta, ki se nič ne branijo,
pijem iz vrčev, ki se redno polnijo.
Vozim po cestah, ki ovinkov nimajo,
ni mar mi za ljudi, ki me ne marajo.