Danes vidim očeta in dečka
zdi se mi, da je davno bilo
na božični večer sta molila,
oče ga je pokrižal z roko.
Drobno vejico brina sta vzela,
skromni dom blagoslavljala z njo
v tem trenutku se zdramim in čutim,
da po licu mi solze teko.
Bil sem jaz tisti deček pred leti,
molil sem nisem vedel zakaj,
a v očetovih sklenjenih rokah
vedno videl sem čudežni raj.
Vedel sem da verjame v nekaj,
kar zgodi se na sveti večer,
bil sem srečen čeprav še po svoje,
kot otrok sem razmišljal o tem.
Zdaj ko vem, da v božiču na srce potrka bog,
mnogo bolj to spoštujem, kakor kot sem bil otrok.
Ko moj sin moli z mano in me gleda brez besed,
vem vsega ne razume, razumel bo v toku let.