Tvoj pogled, bel nasmeh
muzikant že vsak pozna.
Muzaš se, saj ni greh,
ko se polka zaigra.
Na večer z odra dol
gleda te ansambel cel.
Slutim že, kaj bo pol’,
jaz ti kikl’co bom snel.
Ti si moja veselička,
ko uščipnem te za lička,
se kolena zašibijo,
prav poredno gledaš me.
Ti si moja veselička,
moja mala zala ptička,
tvoja nedra si želijo,
da ukradem ti srce.
Fletna si, ni da ni,
lepša od vseh deklet.
Kaj, ko vem, da si vsem
dala svojih nekaj let.
Pa naj bo, kar pač bo,
saj nikjer se ne pozna,
naj bo noč najina,
ko harmonika igra.