V majski noči sem zaslišal glas,
tiho legal je na spečo vas.
Kdo tako lepo bi zaigral?
So drhtele strune tambure
in nekdo je zraven pel,
v srcu je prebudil se mi spominov odmev.
Za čarobnim glasom sem odšel,
pod cvetočo jablano sedel
deček je, v rokah tamburo imel.
Sem prisedel in sem z njim zapel,
pesem je vrnila čas,
ko sem hodil s tamburo tja pod okno igrat.
Deček s tamburo jaz sem nekoč tukaj bil,
tu me oče moj igrat dan za dnem na njene strune je učil.
Čas beži in že kmalu bo moj sin
kakor jaz dekletu pel, vse bo le spomin.