Teci, teci, modrooka lepotica Kolpa si,
ko jo srečaš, ji sporoči, da njen dragi še živi,
ves zelen od ljubosumja, da njen ljubček zdaj si ti,
lepotica Kolpa moja, veš, da srček me boli.
Če bi mogel biti kaplja,
bi pomešal se z vodo,
da poljubljal bele grudi
nežno bi in res lahno.
Če bi mogel biti kaplja,
bi pomešal se z vodo,
bi poljubljal ustne rdeče,
brez predaha in s strastjo.
Si še češe zlate lase
tam nad jezom, kjer je mlin?
So ji ribe le družice
ali poje ji kalin?
Daj, povej ji, Kolpa moja,
da pozabit’ je ni moč,
da brez njenega nasmeha
sončen dan je zame noč.