(bes.: F. Požek, gl.: T. Verderber)
Nič ni lepšega na svetu,
kot ljubiti tebe,
si edina v celem mestu
deklica za mene.
Vedno znova si želim te,
znova pricakujem,
ce te ni na najin zmenek,
v srcu obžalujem.
Nic ni lepšega na tem svetu,
kot je misel nate,
nic ni lepšega kot božat
tvoje kodre zlate.
Dnevi vsi so pozlačeni
in noči srebrne,
kdor resnično ljubi,
mu življenje srečo vrne.
Zato ostani moja,
vedno, vedno moja,
naj slehrni dan me greje
topla ljubezen tvoja.
S ključkom jo zaklenila
bova na dno srca,
želim si, da nikoli
ne bi iskala ga.