Nad vodico pada prvi mrak,
po vodici račka plava in za njo racak.
Midva sva na mostu stala in objela se,
oj, ljubezen in mladost, to res najlepše je.
Nad vodico vrba sklanja se,
si umiva drobne veje nežno kot roke.
Siva štorklja je zletela prek vodice te,
da zibala bova kmalu, rekla si smeje.
Nad vodico pada prvi mrak,
odplavala sta spet veselo račka in racak.
Najina ljubezen mlada kot vodica je,
kot studenček žuboreči, ki iz srca vre.