(besedilo: T. Gašperič, glasba: T. Verderber)
Melji, mlinar, zrnje zlato,
hčerko pusti meni pa,
da popeljem pred oltar jo,
da rečeva trikrat »da«.
Mlinar melje dalje zrnje,
saj pregovor pravi ta,
da se v mlinu dvakrat vpraša,
preden enkrat slišiš »da«.
Boljše čuje lepa Anka,
nič ne vpraša mlinarja,
preden prosim jo za roko,
z brega vpija: »Da, da, da!«
Čakaj, Anka, črnooka,
da premislim, če sem »za«,
že pred dnevi mi je rekla
Mara lepa tudi »da«.
So dekleta zanimiva:
predno sploh jih vprašaš kaj,
že zavpijejo ti z brega:
»Sem zato, le daj, le daj!«