Ko sem bil še majhen jaz fantič,
očka me je vzel s seboj v gozd.
O življenju nisem vedel nič,
očka mi razkril je vso skrivnost.
Poiskal je v gozdu leskovke,
mi naredil sred’ potočka mlin,
zraven mene se usedel je,
pesem mi zapel je za spomin:
Ob bistrem potočku je mlin,
a jaz sem pa mlinarjev sin,
ko mlinček ropoče in voda šumlja,
meni pa srček igra, igra,
ko mlinček ropoče in voda šumlja,
meni pa srček igra.
Hitro šlo življenje je naprej,
očka kmalu sam sem že postal.
Vse drugače zdaj je kakor prej,
sinko pa bi rad se z mano igral.
Včeraj peljal sem ga v stari gozd,
ga posadil v travo za vodo,
mlinček mu naredil prav skrbno,
skupaj sva zapela pesmico:
Ob bistrem potočku je mlin …
Ljubezen se pretaka iz roda v rod,
išče med ljudmi najlepšo pot,
kakor mlinček sredi vode se vrti,
srečo vsem najbližjim noč in dan deli.