Dvignimo čaše, naj pesem zveni,
zavrela je naša fantovska kri!
Bi k Micki skočili al’ k Uršiki raj?
Od njiju poti ni tak’ hitro nazaj.
Pri Micki se ljubi,
nikdar se ne spi,
a Uršika lepa
ima tople oči.
Te Micika stisne,
pomoči ti ni,
te Urška pogleda,
ti kri zledeni.
Vseeno pa fante
le malce je strah:
al’ k Micki al’ k Urški
bi šli vasovat.
Treščimo raje, naj pesem zveni.
Le komu tako pred oltar se mudi?
Dvignimo čaše, naj pesem zveni,
zavrela je naša fantovska kri.