(glasba: T.Verderber, besedilo: T.Gašperič)
Škoda, da ne bova nikdar skupaj pela,
se smejala, se smejala.
Škoda, da ne bova nikdar
rekla si besede hvala,
za vse lepo, čudovito,
kar drug drugemu sva dala.
Z mano boš živel ob jutrih,
ko se v soncu sveti rosa,
ob poletjih zapoznelih,
tekla bova k reki bosa.
Užival bom čašo življenja,
ki si ti mi ga podaril,
z vriskanjem, besedo kleno,
ne nikol`ne bom skoparil.
Konec- zdaj začetek je nov,
znova sem rodil se s tabo,
ti si v meni, jaz v tebi
in tako živel boš z mano.
Škoda, da ne bova nikdar skupaj pela,
se smejala, se smejala.
Škoda, da ne bova nikdar skupaj pela,
se smejala, se kdaj spoznala.