Okvir zrezljan, v njem slika bleda,
spominja me na dom, mladost.
Iz slike babica me gleda,
pred njo kolovrat je preprost.
Ob peči sta še oče, mati,
na peči pa kar pet otrok,
za mizo je še stric brkati,
nad mizo v kotu pa je Bog.
Lepi spomini iz slike dehtijo,
čas se nazaj zavrti,
babica, starši, kar vsi oživijo,
slika ta stara pa vse bolj bledi.
Na sliki čas se je ustavil,
ko oče bral nam je povest,
kjer princ naj zmaja bi obglavil,
zamrl sablje je šelest.