Ko mrak objame trudno glavo,
k počitku bilka skloni glavo,
spet mesec skozi okno sije,
te v srebrnino vso ovije.
Če gledam te, ko sladko spiš,
še vedno punčka se mi zdiš,
pozabljam, veš, da čas hiti,
da v tebi deklica zori.
Zdaj tiho mi, punčka, zaspi,
saj mama ob tebi bedi.
Zapuščaš otroštva cvet,
želiš si v dekliški svet.
Ko cvet v sadež dozori
in čas prehitro ti zbeži,
spomni se otroških dni,
zavetja tople zibeli.
Pobožam te po mehkem licu,
popravim kodre ti z oči.
Pozabim v hipu vse skrbi,
ko v sanjah se mi nasmejiš.