Poročila bi se rada brhka mlada deklica,
pa ne ve, kako dobila bi poštenega moža.
Na sredo jezera, na otok, kjer pozvanja zvon želja,
v lepem mladem sončnem jutru jo je zvabil glas srca.
In zato je v čolnič sedla, mlad čolnar je zaveslal,
se prijazno ji nasmehnil in pokimal ji v pozdrav.
Lepše zarje, kot je jutro, še ni videlo dekle,
zdaj je vedela, kdo v sanjah ji je trkal na srce.
Dolgo že poznam te jaz, dekle,
zate zvon želja je pel,
kadarkoli s svojim čolnom sem
tja na otok prihitel.
Lepše zarje, kot je jutro, še ni videlo dekle,
zdaj je vedela, kdo v sanjah ji je trkal na srce.
Glej, še prej, kot se oglasil v sončni dan je zvon želja,
se izpolni misel nežna, sen dekliškega srca.