Z vetrom prišla je hladna jesen,
ptice bežijo na jug.
Trave zaspale so že svoj sen,
dež jih rosi leden.
Tih je moj dan in tih moj večer,
veter mi poje refren.
Sanjajo lipe ob starih poteh,
sanjajo v dan meglen.
Moje srce pa še ne spi,
v njem je že nova pomlad!
Sluti šepet temnih gozdov,
ko jih nov dan zbudi.
Moje srce pa še ne spi,
čuti še vonj zrelih trav!
Sliši že petje drobnih ptic,
pesem srebrnih dobrav.
Z vetrom prišla je hladna jesen,
tih in meglen je dan.
Skrit je še v meni majski večer,
v srcu je zakopan.
Slutim in sanjam tihi njen spev,
ko se prebuja cvet.
Rad bi odprl in dal ti srce,
prevelik je zame ta svet.