Skromna hiša sredi gričev,
bela cesta tja pelja,
vinska trta, zidanice,
tu sem bil nekoč doma.
Kakor lastovke jeseni
sem zapustil rodno vas,
toda vrnil v toplo gnezdo
se spomladi nisem jaz.
Moja štajerska dežela,
kraj mladostnih lepih sanj,
v tvoje se naročje v mislih
vračam srečen, nasmejan.
Pod večer srce zapoje
pesem lepih mladih dni,
slišim vrisk in smeh v goricah,
vmes klopotec se vrti.
Vedno bolj me v prsih stiska,
vedno bolj sem tukaj sam,
proti rojstni hiši dragi
pelje moja pot želja.