Ko sem še majhen bil, sem bil vesel,
sem svojo mamico prav rad imel.
Me je zibala in srečna sva bila,
so očka d’jali: »Golobčka dva.«
Mami, oj, mami,
ti naša zlata mami,
tebe več ni med nami,
za vedno si šla od nas.
Kako pa zdaj živim, se vprašam jaz,
ko ljube mamice ni več pri nas.
Kamor se ozrem, povsod vse prazno je,
ni več ljubeče roke mamine.