Biti gobar je veselje …
Od pon`deljka do nedelje,
čakajo ga krasotice:
kukmak, jurčki, golobice,
turki, štorovke, lisice,
smrčki, zajčki, pečenice …
Ko jih z mušnico zamenja, joj …
Gobar pije kakor goba,
vse od rojstva, pa do groba …
Če je pravi, mora piti,
dokler zmore še hoditi,
saj drugač ne more biti
gobo treba je zaliti …
Takega prav vsi smo mnenja, joj …
Vsaka goba je užitna,
Je resnica neizpodbitna …
Žal le enkrat nekatere …
Teh obilne so izbire.
Gobarji brez vsake mere,
služili so za primere.
Joka, stoka in trpljenja, joj …
Ko po dežju goba zrase,
vse se živo v gmajni pase …
Vse; od starca, do otroka,
gobe trga strastna roka.
Mnogi ne prež`ve obroka,
nekaj jih še par dni stoka,
a naš narod ne odjenja, joj.
Morska goba, šolska goba,
hišna goba, lesna goba,
goba, gobi ni enaka,
loči se z imenom vsaka:
atomska, naprimer je taka,
da po njej ni več junaka …
Ni junaka, ni življenja, joj …