Gremo vsi zanesenjaki,
kot bi šli na božjo pot …
jutri pa, morda junaki
se povrnemo od tod.
Kdor velja se tu ustavi,
kdor kaj zna, pokazat gre,
kogar se na tron postavi:
ta nikoli ne umre.
Dravsko polje je kulisa,
gradiča stolp nad njo stoji,
ko z odra glasba se oglasi
ne pozabiš več vtisa …
Vonj pomladnih trav in cvetja
S tribun kot Drava svet buči,
saj praznik vurberški slavi:
Mojstre fantovskega petja.
Vurberk, dom kraljice viže,
vzel besedo je pod krov.
Hram zdaj radosti, veselja
vabi goste z vseh vetrov:
Pridite nam dragi gostje
in užijte pesmi čar;
Da življenje dar preprost je,
ne pozabite nikdar.