Večer se prevesil je v noč,
že zvezde na nebu žarijo.
V krošnje jesen je ujeta,
v meglice narava odeta.
Na vodi odsev valovi (valovi),
spominja na njeno podobo.
Le komu naj zdaj se zaupam
in komu dam v roke usodo?
Mesec, prijatelj stari moj,
skozi noč s teboj grem v jutro rano.
Prosim, ponesi k njej nocoj
srca šepet in ji povej, kar mi ni dano.
Mesec, prijatelj, najpoprej
reci mi, kaj ti lahko obljubim?
Mojo skrivnost odnesi k njej,
ji v snu priznaj, da jo ljubim.
Spokojno zaspal je ves svet,
le ura odzvanja na vasi.
V spomine je misel vpeta,
z nemirom pa duša prežeta.
Na vodi odsev valovi (valovi),
spominja na njeno podobo.
Le komu naj zdaj se zaupam
in komu dam v roke usodo?