Rad se zmeraj vračam na koroško stran,
med globače in gozdove pod vrhe,
v senožetih stiska se pastirski stan,
na dobravah gozdne koče še stoje.
Stopam po stezicah tja do jezera,
kjer na robu polja moja vas stoji,
v hiši iz lesa je tekla zibelka,
mama pela nam je pesmi davnih dni.
Koroška, moja bolečina,
rad bi se tvoje lepote napil
Koroška, moja domovina,
kdaj se bom tvoje mehkobe naužil?
Koroška, moja bolečina,
kjer še živijo dobri ljudje.
Koroška, ljubi sina,
ki mu še bije slovensko srce.
Rad sprehajam se čez polja v sončnih dneh,
kadar ajda pred jesenjo zacvete,
veter pravljice raznaša po logeh,
kralj Matjaž navzdol ozira s Pece se.