Kot da sem sebi tujec, kot da se ne poznam.
Mar so resničnost sanje, je noč postala dan?
Ujela si me v mrežo, dušo sem ti prodal.
Zate bi vse, kar imam, žrtvoval.
Zame ni več trenutka, čas se izlil je v nič.
Potihoma se sprašujem: Si angel, si hudič?
Četudi bi kdaj izvedel, kdo v resnici si,
ne bi verjel, raje lagal bi si.
Ti si vse, kar hočem, vse, kar lahko dobim,
smejem se in jočem, zate le živim.
Ti si vse, kar hočem, tebi vse bi dal,
zate bi vse pozabil, vse spomine bi zakopal!