Roža moja si bila,
roža mojih mladih dni.
Lepa, nežna, tiha vsa
dala si ljubezen mi.
Naj me sliši, da brez nje
sanje so odšle,
vse sanje tistih dni,
vse moje radosti.
In da jo ljubim še,
ne morem sam brez nje,
saj roža moja je.
Zdaj že dolgo je tega,
ko cvetela zame si,
a še vedno misel ta
se srca dotakne mi.