Pod kamnitim starim gradom naše mesto tiho spi,
a nemirna moja duša meni spati ne pusti.
Preko reke v dalj deroče, preko kamna belega
tebe išče, zate joče pesem mojega srca.
Mirno sanjaj, roža moja,
sladko sanjaj, ti moj cvet!
Srečna luna, ki z neba te gleda,
srečen tisti, ki te zdaj objema.
Zame ti si kakor zvezda, ki najlepše mi žari,
zame si kot zlato sonce, ki mi upanje budi.
Preko reke v dalj deroče, preko kamna belega
tebe išče, zate joče pesem mojega srca.