Ne vem, če sva ravno se ujela,
ko skupni lovila sva korak.
Na plesu ves čas sva se vrtela,
čakala, da končno pade mrak.
Ne vem, če si z mano je želela
na nebu prešteti zvezd nebroj.
Naenkrat močno me je objela
in rekla mi: »Ti boš danes moj!«
Bila je Nina, bila je fina,
bila tapravo je zauber slovensko dekle.
Bila je fina moja Nina,
v hipu ukradla je moje srce.
Zdaj hodiva vsak po svoji poti,
le misel odtava še kdaj tja,
kjer sva se v kratki sladki zmoti
na haubi od naš’ga kombija.