Sem vprašat šel dekle
Ansambel Rudija BardorferjaSem vprašat šel dekle,
če hoče moja bit’.
Odšel sem pod goro,
kjer hišica stoji,
pod okno ljubice ponoč’,
kjer ona sladko spi.
Potrkal sem lahno,
jo prosil za roko,
da mam’ce ne zbudim,
se tega jaz bojim.
Sva govorila, sva se zmenila,
da bova rekla si spomlad’, ja, ja,
sva govorila, sva se zmenila,
da bova skupaj spančkala.
Sva govorila, sva se zmenila,
da bova rekla si spomlad’, ja, ja,
sva govorila, sva se zmenila,
da bova sinka zibala.
Odšel sem pod goro,
kjer hišica stoji,
pod okno ljubice ponoč’,
kjer ona sladko spi.
Potrkal sem lahno,
jo prosil za roko,
se mam’ce ne bojim,
pri njej sladko zaspim.
Sva govorila, sva se zmenila,
da bova rekla si spomlad’, ja, ja,
sva govorila, sva se zmenila,
da bova skupaj spančkala.
Sem vprašat šel dekle,
če hoče moja bit’.
če hoče moja bit’.
Odšel sem pod goro,
kjer hišica stoji,
pod okno ljubice ponoč’,
kjer ona sladko spi.
Potrkal sem lahno,
jo prosil za roko,
da mam’ce ne zbudim,
se tega jaz bojim.
Sva govorila, sva se zmenila,
da bova rekla si spomlad’, ja, ja,
sva govorila, sva se zmenila,
da bova skupaj spančkala.
Sva govorila, sva se zmenila,
da bova rekla si spomlad’, ja, ja,
sva govorila, sva se zmenila,
da bova sinka zibala.
Odšel sem pod goro,
kjer hišica stoji,
pod okno ljubice ponoč’,
kjer ona sladko spi.
Potrkal sem lahno,
jo prosil za roko,
se mam’ce ne bojim,
pri njej sladko zaspim.
Sva govorila, sva se zmenila,
da bova rekla si spomlad’, ja, ja,
sva govorila, sva se zmenila,
da bova skupaj spančkala.
Sem vprašat šel dekle,
če hoče moja bit’.