Svet je še pod oblaki, ko z željami tipam prek streh tja,
kjer ti med vrtovi čakaš name.
Čas ima svetla krila, vendar ur ujeti ne znam,
da bi kdaj kakšno skril za dva.
Tam, kjer tvoje morje riše v pesek tisoč podob,
tja za mene se vije sončna pot.
Val sem tu in pristajam v tvojem mestu,
zdaj res prihajam in za naju srečo imam s seboj.
Nocoj bom ostala, tako bom sijala,
saj znaš le ti mi v očeh najti pomlad.
Naj mi življenje daje in jemlje,
vedno s teboj tukaj bom doma.
Nisem še pozabila mandolin in nežnih besed,
ko je nama že zjutraj šlo na smeh.
Val sem tu in pristajam v tvojem mestu,
zdaj res prihajam in za naju srečo imam s seboj.