Nisem pogledal te zanalašč,
pa čeprav v srcu ogenj je gorel.
Tiho sedel molče zanalašč,
a prav rad bi pri tebi se pogrel.
Sama zaspala sem zanalašč,
sanjala srečo v hladni postelji.
Gledala sem grdo zanalašč,
kadar videla sem, da me gledaš ti.
Zanalašč pod napačnim oknom sem igral, igral
in v nočeh od žalosti nalašč se smejal.
Zanalašč zgrešil sem poti do tvojih vrat, do vrat
in pozabil, da neskončno imam te rad.
Z drugimi plesal sem zanalašč,
vztrajno lajnal besedice jim tri.
Sladko mežikal sem zanalašč,
a skrivaj tvoje le iskal oči.
Zapeljevala sem zanalašč
fante, ki polni so bili obljub.
Vroče jih gledala zanalašč,
a v srcu si želela tvoj poljub.