Na vogalu ulice
muzikant igra.
Zapuščen in star je že,
ponošen gvant ima.
Le malokdo ustavi se,
da bi poslušal ga,
saj vsem mudi se le,
ljudem ni do tega.
A on lepo igra na svojo harmoniko
in poje iz srca staro pesmico.
Čeprav on reven je, veselo ima srce,
rad igra za vse ljudi, da srečo jim podari.
Popotnik je in samotar,
mu dom so ulice,
saj spet jutri za denar
igral bo Bog ve kje.
Čeprav drobižek le dobi,
življenje rad ima,
saj pozabi vse skrbi
ob kozarčku rujnega.