Zdaj prišel je čas, da prvič grem
za svoj kruh v kruti svet neznan.
Našel srečo bom, veselje, vem,
a vseeno noge težke imam.
Zadnjič se zazrl bom v svoj dom,
rodni prag zapustil bom v solzah.
Morda staršev videl več ne bom,
srečen sem, a me močno je strah.
Starši spomnite se name, ko mi v duši bo težko.
Vem, da v vašem srcu zame vse do konca prostor bo.
Starši spomnite se name, ko v tujini daleč bom,
tudi, ko me noč vzame, vedel bom kje je moj dom.