Pojdi z menoj pod roko ob Zbiljskem jezeru,
nič se ne boj, gladina srebrna spi kot v snu.
Rada bi šla, a vendar ne vem nič, kakšen si,
s tistim bom šla, ki ljubil me bo vse žive dni.
Dolge noči že mislim samo na tvoj obraz,
tvoje želje so vedno bile le moj ukaz.
Če res imaš neskončno me rad, pa pojdiva,
v tvojih očeh poštenje se pravo lesketa.
S čolnom skupaj zaveslajva preko mavričnih valov,
v zarji rdi večerno cvetje in zelenje s teh bregov.
Midva, mlada in zaljubljena, veslava v lep večer,
srci je objel skrivnostni tih ljubezni mir.
Vedno z menoj ostani na vseh poteh sveta,
tiho zapoj, kar samo srce ti šepeta.
Srčno želim, da ne bi nikdar minil ta dan,
dolgo zares čakala sem vsa samotna nanj.