Dovolj sem že star, lahko bi vedel
in stokrat sem rekel, da bom sam.
A spet zarečeni kruh sem jedel,
kot mesečnik podočnjake imam.
Dovolj sem že star, a ne pomaga,
ko se mi v glavi zavrti.
V trebuhu metulji, v grlu zgaga,
pogled pa usmerjen tja v tri dni.
Me je ujela, zmešala mi glavo,
srce mi dela samo še za njo.
Me je ujela na sramežljiv nasmeh,
dovolj sem star, mislim pa le na greh.