Ko mati kruh je dala
na mizo iz peči,
otrokom se smehljala
sijočih je oči.
prekrižala je hlebec,
spoštljivo zrezala,
prijazno vsem je rekla:
»poglejte dar neba!«
ref.:
Poljubi košček kruha,
če pade ti na tla,
v njem je mnogo truda,
veliko upanja.
poljubi košček kruha,
če pade ti na tla,
da nas usoda kruta
ne bode srečala.
Zdaj draga naša mati
prijazno smeje se,
vsi njeni vnuki zlati
ji božajo lase.
prisluhnejo besedam
da kruh je kot zlato,
brez njega ni življenja,
ravnajmo z njim lepo.