Kaplje bele morske pene
z mesečino posrebrene,
pot poljubljal ti nežno bom
z belih grudih vso noč nocoj.
Morska vila se zbudila
je nevidno nad gladino,
z maestralom naj se igra,
kakor jaz se bom s teboj.
Kakor na krilih pripete galebu
najine sanje so z vetrom odšle,
pusta peščina v dihu jeseni
topla je še od poletnega dne.
Misel na tebe me dolgo bo grela,
tudi ko sneg bo prineslo z gora,
vroče poletje in sinjo obalo
nosil bom vedno sredi srca.
Kje se več ljubezni vname,
kje spominov več ostane,
kot med bori in palmami,
kjer se tisoče sanj rodi.
Tu nebo spoji se z morjem,
ko je sonce nad obzorjem,
na gladini se žarki bleste,
ladjice v pristan hite.