Ko ljudi kdaj opazujem,
kakšne želje kdo ima,
zdi se mi, da za denarjem
marsikdo se le peha.
Ko ljudi kdaj opazujem,
kar pri srcu stisne me,
saj denar ne kupi sreče,
ta v ljubezni skrita je.
Ko ljudi kdaj opazujem,
vprašam se kam pelje to,
marsikdo le k sebi grabi,
kot da cel svet kupil bo.
Ni več časa za pogovor,
za družino, soljudi,
za otroke, za starejše,
tole vsem rad rekel bi:
“S sabo nesel nič ne boš,
ko ta svet boš zapustil,
niti sveč, dišečih rož,
ki na grob jih boš dobil.
A če priden boš, pošten,
delal dobro boš samo,
tudi ko boš daleč stran,
nate lep spomin še bo.”