Kako veselo je srce, ko vrača se domov,
poljubi svoj domači krov, kjer dragi mi žive.
Tam ajda v cvetju zadiši, spomine obudi
na tista leta, tiste dni, ko si me ljubil ti.
Poklonil si mi prstan zlat, podaril mi srce.
Pomenil ti si meni vse, saj si imel me rad.
A v drugo si zaljubil se, name pozabil si,
jokala sem, odšla v svet, oj, zbogom, ljubljeni!
Skoraj že leto in pol minilo je,
ko prejela je deklica drobno pisemce.
Dragi njen prosi jo, naj pozabi vse,
naj se vrne, saj ljubi jo še!