Vsakič ob koncu leta si močno srce želi
živeti v novem letu med iskrenimi ljudmi.
Brez bridkosti in zahrbtnosti vrtel bi se ta svet,
a se vsako leto zmotim. Bo prej zmanjkalo let?
Se rodi vsako leto v meni novo upanje,
da človeštvo bo spoznalo, da ljubezen šteje le,
da le lepa beseda nov zagon človeku da,
da je tisti najsrečnejši, ki se drugim razda.
Vse, kar zaželimo si ob polnoči,
naj se ne pozabi že čez nekaj dni.
Šampanjec se bo spil, a vse želje naj ostanejo,
le tako (kako) nam jutri lepše bo.