Zakaj si tiho, deklica,
ob morju sama stala?
Kot ranjena si ptičica
skrivaj večer jokala.
Le kaj vam moje solze mar,
kaj mar vam bolečine?
Pojdite in zapojte v noč,
tja v zvezdnate višine.
Zaupaj svoje nam gorje,
razkrij nam bolečine
in tvoje ranjeno srce
v samoti naj ne gine.
Le morju bom zaupala,
z valovi govorila
in svoje ranjeno srce
tako bom tolažila.