V naši kantini
Ansambel Ottavia BrajkaV naši kantini smo zmeri kontjenti,
pr sodih in brjentih nam je lipu.
Grla su suha ku naše štirne,
narave smo mirne, le žejni h’du.
Tječe refoško jn malvazija,
tje alegrija je zmir’m d’ma.
U sodih su note jn melodije,
brez kompanije živj’t se ne da.
Uroče je uroče, oštja, nas greje,
sonce se smeje, je zunej že dan.
Uroče je uroče, vinu n´s greje,
sonce se smeje, je skorej poldan.
Tječe refoško jn malvazija,
tje alegrija je zmir’m d’ma.
U sodih su note jn melodije,
brez kompanije živj’t se ne da.
V naši kantini smo zmeri kontjenti,
pr sodih in brjentih je zmir’m lipu.
Grla su mokra kur naše murje,
n′ damo si furje, n´ gramo d´mu.
pr sodih in brjentih nam je lipu.
Grla su suha ku naše štirne,
narave smo mirne, le žejni h’du.
Tječe refoško jn malvazija,
tje alegrija je zmir’m d’ma.
U sodih su note jn melodije,
brez kompanije živj’t se ne da.
Uroče je uroče, oštja, nas greje,
sonce se smeje, je zunej že dan.
Uroče je uroče, vinu n´s greje,
sonce se smeje, je skorej poldan.
Tječe refoško jn malvazija,
tje alegrija je zmir’m d’ma.
U sodih su note jn melodije,
brez kompanije živj’t se ne da.
V naši kantini smo zmeri kontjenti,
pr sodih in brjentih je zmir’m lipu.
Grla su mokra kur naše murje,
n′ damo si furje, n´ gramo d´mu.