Jaz stari ribič sem,
upognjen že in siv,
zgaranih trdih rok,
sem sreče malo užil.
A morje rad imam
in rad na njem sem sam,
ko jadra se napno,
pri srcu je toplo.
Na svetu jaz sem sam,
sam vsako noč veslam,
doma ne čaka me
ne žena, ne dekle.
Moj dom je barčica
in morje cesta je,
valovi bratje mi
in zvezde sestrice.
In kadar se zapre
za vedno mi oko,
poslednji tihi dom
mi morje moje bo.
Ker jaz sem ljubil ga,
naj takrat sprejme me,
v objemu naj valov
spočije se srce.