Ko se prevesi beli kras
v zeleno mi deželico,
v vinogradu začujem glas,
ki koplje rdečo zemljico.
Spoštljivo dvignem spet roko,
pozdravim svoje vse ljudi.
Le tu živeti je lepo,
doma sem le med oljkami.
Dober dan, prijatelji,
vračam se v svoj stari kraj.
Dober dan, domači vsi,
več ne grem nikdar nazaj.
Pod brajdo našo posedim,
blag veter boža mi obraz.
V daljavi morje se blešči,
pozdravlja me galebov glas.
Preplul vsa širna sem morja,
a vleklo me je le domov.
Ta košček modrega neba
je moj najlepši rodni krov.